Od geodezije do uporabe

Prisotnost geodezije od projektiranja objektov do njihove uporabe

 

IZ PALETE NAŠIH STORITEV VAM NUDIMO IN SVETUJEMO
 

Izdelavo geodetskega načrta (posnetka) za pridobitev gradbenega dovoljenja za manj zahteven objekt (npr. stanovanjska stavba), ki je sestavni del projekta PGD. Mnogi zaprosijo zgolj za lokacijsko informacijo in se slepijo, "za moj objekt je to zadosti". Oziroma se v veliki meri zadeva začne s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za enostaven, nezahteven objekt, katerega investitor v času gradnje toliko dopolni, da spada že v manj zahteven objekt. Če ste pa že lastnik črne gradnje, potem postopek legalizacije poteka zelo podobno kot postopek pridobitve gradbenega dovoljenja.
 

Tu je narejena prva temeljna napaka. Namen gradnje "s papirji" niso zgolj nepotrebni stroški, ampak zagotavljanje urejenosti in varstva prostora, varnosti gradnje, dobrih sosedskih odnosov... Pri izdelavi geodetskega načrta dajemo velik poudarek mejam zemljiških parcel, katere so osnova za nadaljnjo umestitev projektiranega objekta v prostor. Tako se izognemo neusklajenosti izdanega gradbenega dovoljenja z dejanskim stanjem v naravi in ponovnim iskanjem soglasij ali celo dopolnitvam gradbenega dovoljenja.
Podatki o poteku mej parcel so zelo nehomogene kvalitete, katere primernost za nadaljnjo obdelavo je sposoben opredeliti le geodetski strokovnjak. V primeru omejenega prostora za gradnjo in nezanesljivih podatkov o parcelnih mejah vam svetujemo in po vašem naročilu prednostno izvedemo ureditev ali izravnavo meje kritičnega območja. Vsem investitorjem, ki gradite za trg, pa srčno priporočamo, da še pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja uredite meje oboda zemljiških parcel kompleksa nameravane gradnje.
Po izdaji gradbenega dovoljenja vam zagotavljamo strokovni prenos projekta PGD v naravo s postopkom  zakoličenje objekta v naravo. Zakoličbo potrdimo  z izdelavo posebnega zakoličbenega načrta.
 

V praksi se je izkazalo, da se postopek gradnje objekta konča že z izdelavo geodetskega načrta za PGD. Čemu enostanovanjske stavbe, več stotisoč investicije, brez izdanega uporabnega dovoljenja. Svetujemo vam, da izpeljete gradnjo enostanovanjske stavbe do konca tudi po pravni poti, ne zgolj fizični. V ta namen vam v naši družbi nudimo sklop geodetskih storitev, ki so zakonsko določene in predstavljajo osnovo za izdajo uporabnega dovoljenja. Navedeni sklop storitev je sestavljen iz izdelave geodetskega načrta novega stanja zemljišča po končani gradnji, elaborata za evidentirane zemljišča pod stavbo oziroma elaborata parcelacije (evidentiranje sprememb v uradnih evidencah zemljiškega katastra in katastra stavb). Na vašo željo izdelamo tudi elaborat za spremembo podatkov GJI v katastre GJI. Običajno je evidentiranje sprememb podatkov GJI pogodbeno prenešeno na lastnika objekta GJI, vendar je potrebno biti pozoren, saj je za evidentiranje sprememb podatkov GJI v katastre GJI zakonsko dodeljeno investitorju objekta. Zakon določa skupini navedenih elaboratov ime, projekt za vpis v uradne evidence. Za izvedbo sklopa storitev vam nudimo večje popuste na geodetske storitve. Popusti so rezultat racionalizacije dela in spodbuda investitorju k postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja.

 

Gradnja hiše
 

SODELOVANJE STROKOVNJAKA GEODETSKE STROKE NA PRIMERU GRADNJE ENOSTANOVANJSKE STAVBE

- naročilo LOKACIJSKE INFORMACIJE za potrebe gradnje objekta pri upravnem organu za urejanje prostora tiste občine, na območju katere se nepremičnina nahaja. V njej opredeljeni pogoji so osnova za sprejem odločitve ali želi investitor na izbrani zemljiški parceli graditi.

- naročilo GEODETSKEGA NAČRTA (POSNETKA) ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS št. 102/2004). Načrt vsebuje tudi zemljiško katastrske podatke. V primeru izredno omejenega prostora za gradnjo in nezanesljivih podatkov o parcelnih mejah je potrebno predhodno izvesti postopek UREDITVE ali IZRAVNAVE MEJE (ZEN , Ur.l. RS št. 47/2006).

- po izdaji gradbenega dovoljena sledi ZAKOLIČENJE OBJEKTA v naravo (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS št. 102/2004). Geodetski strokovnjak potrdi zakoličbo z izdelavo posebnega zakoličbenega načrta.

- na splošno je pogoj za začetek uporabe objekta UPORABNO DOVOLJENJE  (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS št. 102/2004). Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja mora investitor vložiti najpozneje v 8 dneh po prejemu obvestila izvajalca, da je gradnja končana. Pogoj za uporabo enostanovanjske stavbe (manj zahteven objekt) ni več uporabno dovoljenje, vendar vam ga toplo priporočam, saj je zakonodaja naše države zelo kampanjska (nekaj let je uporabno dovoljenje obvezno, nato deset let ne). Naj bo moder lastnik nepremičnine in potegne črto. Za manj zahtevni objekt (enostanovanjska stavba), zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, se izda uporabno dovoljenje brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča po končani gradnji priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi.

- V času med končanjem gradnje in izdaje zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja sledi izdelava GEODETSKEGA  NAČRTA NOVEGA STANJA ZEMLJIŠČA PO KONČANI GRADNJI (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS št. 102/2004).

Najpozneje v 15 dnevih po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljena mora investitor pri geodetskem podjetju naročiti PROJEKT ZA VPIS V URADNE EVIDENCE (105 čl. ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS št. 102/2004).

Projekt je sestavljen iz elaborata za EVIDENTIRANJE ZEMLJIŠČA POD STAVBO, elaborata za VPIS STAVBE V KATASTER STAVB in elaborata za SPREMEMBO PODATKOV GJI V ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE.

Do 3 mesece po spremembi podatkov GJI v katastru GJI sledi izdelava elaborata za VPIS SPREMEMB KATASTRA GJI V ZBIRNI KATASTER GJI. Za evidentiranje GJI v kataster GJI poskrbi investitor objekta, za evidentiranje sprememb katastra GJI v zbirni kataster GJI poskrbi lastnih objekta.

Evidentiranje objektov GJI v kataster GJI in zbirni kataster GJI je lahko prepuščeno tudi pogodbenemu odnosu med investitorjem in lastnikom objekta.

 

Ureditev meje
 

Parcele, ki jih imamo v lasti, so določene z mejami, ki jih ločujejo od sosednjih parcel. Meje so navidezne črte v naravi, ki ločujejo parcele med seboj, podrobno pa so določene v zemljiškem katastru. Meje definira Zakon o evidentiranju nepremičnin, ki mejo določa kot več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Po zakonu meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel.

Čeprav bi morali lastniki vedeti, kje so meje med različnimi parcelami, pa v praksi zelo pogosto ni tako. Da ne prihaja do sporov in posedovanja tuje zemlje je potrebno meje ustrezno urediti: določiti in označiti potek mej – urediti mejo. Ureditev meje opravi geodetsko podjetje, meja pa se evidentira v upravnem postopku pri Geodetski upravi v postopku evidentiranja urejene meje. Če se pojavi spor, meje v upravnem postopku ni moč urediti. Meja se določi v sodnem postopku.

 

Elaborat ureditve meje

V postopku ureditve meje se izdela elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Elaborat ureditve meje vsebuje predlog meje, ki naj bi se kot urejena zabeležila v zemljiškem katastru in zapisnik mejne obravnave. Predlagana meja geodeta je meja po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meje, ki so jih pokazali lastniki parcel (pokazane meje), razlikujejo od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz pokazanih mej in predlagane meje.

 

Mejna obravnava

Za izdelavo elaborata ureditve meje geodetsko podjetje izvede mejno obravnavo, na katero povabi vse lastnike parcel, katerih meja se ureja, torej lastnike parcele, za katero se meja ureja in lastnike vseh sosednjih parcel. Vabila geodetsko podjetje pošlje vsem lastnikom vsaj 8 dni pred izvedbo mejne obravnave. Na mejni obravnavi lastniki geodetu pokažejo ali natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki lahko zahtevajo, da jim geodet pokaže mejo po podatkih zemljiškega katastra.

Če se pokazana meja ne razlikuje od meje v zemljiškem katastru in lastniki vseh parcel soglašajo s potekom meje, geodet mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo. Če se pokazana meja ne razlikuje od meje v zemljiškem katastru, a se lastniki parcel ne strinjajo z njenim potekom, geodet poskusi doseči sporazum. Če mu to ne uspe, v elaboratu prikaže pokazane meje in predlagano mejo. Enako postopa, če se pokazana meja razlikuje od meje v zemljiškem katastru.

Ob koncu mejne obravnave se izdela zapisnik mejne obravnave, ki je sestavni del elaborata ureditve meje. Če se lastniki sosednjih parcel strinjajo s potekom meje, lahko geodetsko podjetje na podlagi zahteve lastnika parcele, označi mejo z mejniki.

 

Postopek evidentiranja meje pri GURS
 

Ko je izdelan elaborat ureditve meje, se na Geodetsko upravo RS  vloži zahteva za uvedbo postopka evidentiranja meje. Za to lahko lastniki pooblastijo geodetsko podjetje, vendar jih v postopku le-to ne mora zastopati. Če je elaborat ustrezen in se lastniki strinjajo z mejo, potem Geodetska uprava po skrajšanem postopku izda odločbo o evidentiranju urejene meje. Na osnovi odločbe se meja vpiše v zemljiški kataster kot urejena.

Če je v elaboratu več pokazanih mej, GURS opravi ustno obravnavo. Če se ustne obravnave ne udeležijo lastniki, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, potem se šteje, da se s predlagano mejo strinjajo. Če se lastniki lahko sporazumejo o poteku meje, vendar ne v skladu z mejo, ki je prikazana v elaboratu in v skladu z zemljiškim katastrom, potem se meja uredi po predlogu lastnikov. Na zahtevo lastnika se tako urejena meja lahko označi v naravi z mejniki na podlagi podatkov iz zemljiškega katastra.

Če na ustni obravnavi ne pride do soglasja glede poteka meje, potem morajo lastniki, ki se z mejo ne strinjajo, v 30 dnevih začeti sodni postopek za ureditev meje. V kolikor sodni postopek ni sprošen meja postane urejena, Tako urejeno mejo se na zahtevo lastnika lahko označi v naravi z mejniki.